Priprava vzorca

Kaj je pomembno?

Pred mletjem je pomembno ugotoviti, ali se vzorčni material lahko neposredno predeluje ali je potrebna predobdelava. Dejavniki, kot so vlaga, aglomeracije, neenakomerna porazdelitev ali tujki, lahko ovirajo postopek in povzročijo netočne rezultate.

Upoštevati je treba tudi potrebno količino vzorca: Koliko materiala je potrebnega za nadaljnjo analizo in kako velik je prvotni vzorec? Po potrebi je treba vzeti reprezentativni podvzorec, katerega sestava ustreza celotnemu vzorcu.

Vzorčenje

Večina laboratorijskih vzorcev je nehomogenih mešanic. Različne velikosti delcev in gostote materiala pogosto vodijo do segregacije med transportom in ravnanjem. Če celoten vzorec ni zmlet, je treba vzeti reprezentativni podvzorec.

Če je začetni vzorec prevelik, ga je treba pred delitvijo predhodno zdrobiti. Izbira ustrezne metode in naprave za delitev je odvisna od lastnosti materiala in zahtevane prostornine vzorca. Sipke, suhe vzorce lahko delimo na primer z uporabo podajalnikov, rotacijskih cevnih delilnikov ali posebnih delilnikov vzorcev za razsute materiale, medtem ko so žlebljeni delilniki primerni za manj sipke materiale.

Ročno, naključno vzorčenje je še posebej primerno, kadar se izvajajo le preproste analize, je material dovolj homogen ali pa zaradi časovnih omejitev ni mogoča nobena alternativna metoda.

Rotacijski delilnik vzorcev

Naši rotacijski delilniki vzorcev so posebej zasnovani za ločevanje in zmanjševanje volumna velikih količin praškastih ali zrnatih materialov v razsutem stanju.

več

Valoviti delilnik

Za natančno in ponovljivo delitev razsutih materialov na dva reprezentativna podvzorca.

več

Vzorčni križ za zanesljive rezultate analize

Vzorec križa

Naš križni vzorec zagotavlja enoten, reprezentativen vzorec in s tem zanesljive rezultate analize.

več

Sušenje

Drobljenje vlažnega ali mokrega vzorčnega materiala – na primer v čeljustnih drobilnikih, rotorskih mlinih ali rezalnih mlinih – je pogosto težavno. Vlaga lahko hitro povzroči blokade v mlevni komori, povzroči nabrekanje obročnih in spodnjih sit ter na koncu blokira napravo. To ne povzroča le izgube materiala, temveč tudi poveča napor čiščenja.

Izjeme vključujejo postopke, kot so koloidno mletje, pri katerem se tekočine namerno dodajajo v kroglične mline, in homogenizacija svežega sadja in zelenjave, kjer se skoraj nič materiala ne izgubi.

V večini primerov pa je treba vlažne vzorce pred mletjem posušiti. Pri izbiri ustrezne metode sušenja je treba poleg vrelišča upoštevati tudi morebitne nevarnosti, kot so reaktivnost, eksplozije prahu ali temperaturna občutljivost nekaterih snovi. Ustrezni varnostni ukrepi so še posebej pomembni za snovi, kot so poliklorirani bifenili (PCB) ali dioksini.

Kovinske usedline

Številni vzorci, zlasti iz okoljskega sektorja, kot so komercialni odpadki, ostanki materialov, sekundarna goriva in odpadki z odlagališč, pogosto vsebujejo kovinske komponente, ki jih ni mogoče zdrobiti z namensko opremo za drobljenje.

Dejansko lahko tujki, kot so jekleni žeblji ali železni vijaki, poškodujejo brusilna orodja in s tem znatno poslabšajo delovanje mlina. Zato je treba kovinske dele pred predelavo odstraniti in jih po potrebi zavreči.

Uporaba tekočega dušika pri kriogenem mletju ali hladnem mletju

Krhkost s tekočim dušikom ali suhim ledom

Hlajenje materiala, ki ga je treba mleti, pogosto izboljša njegovo lomno obnašanje. Zato je za predhodno mletje in fino mletje temperaturno občutljivih vzorcev, kot so številne plastike, potrebno intenzivno, neposredno hlajenje. Ena od možnosti je, da se vzorčni material pred mletjem krhne v tekočem dušiku (N₂, LN₂). Lahko pa se ohladi s suhim ledom, tako da material pri nizkih temperaturah postane krhek in ga je lažje zmleti.Kriogeno mletje)

Metode hlajenja se uporabljajo tudi, kadar je treba ohraniti hlapne sestavine v vzorcu. Razlog za to je nizka temperatura, pri kateri se na primer vlaga v vzorcu strdi v led in med mletjem ne more uiti. Po mletju se zamrznjena voda ponovno odtali pri sobni temperaturi. Zato je vedno pomembno preveriti, ali izbrana metoda pusti sestavo vzorca nespremenjeno.

Häufig gestellte Fragen

Kriogeno mletje je nežna metoda za mletje in homogenizacijo temperaturno občutljivih vzorcev. Materiali se hladijo z izjemno hladnimi hladilnimi sredstvi, zaradi česar postanejo krhki in omogočajo učinkovito mehansko mletje.

Ključna prednost kriogenega mletja je, da je mogoče temperaturno občutljive materiale obdelovati brez uporabe toplote. To ima za posledico izboljšano obnašanje pri lomu in omogoča mletje materialov, ki jih je v normalnih pogojih težko ali nemogoče mehansko obdelati, kot so na primer elastomeri.

Običajno uporabljeni hladilni sredstvi sta tekoči dušik (približno -196 °C) in suhi led (približno -78 °C). Ta zagotavljata hitro hlajenje, krhkost vzorčnega materiala in s tem izboljšanje procesa drobljenja.

Ing. Klaus Ebenauer

info@litechgmbh.com
+43 1 99 717 55

Priprava vzorca

Kaj je pomembno?